Rokometni Klub Arcont Radgona

Klub

O nas

Rokometni klub Arcont Radgona

t:

Čremošnikova 6, SI - 9250 Gornja Radgona 051 325 416 Sašo Rauter - predsednik
  041 346 729 Niko Klun - tajnik

Davčna številka: 52398285
Matična številka: 1179934
Transakcijski račun: 02341-0052695972 (NLB)

e:

info at-no-spam rk-arcontradgona dot-no-spam si

 

Domača dvorana:

Športna dvorana Radenci

Radgonska 10, SI - 9252 Radenci

 

i: www.ztsradenci.si

 

Vodstvo

 
Predsedstvo kluba: Nadzorni odbor: Disciplinska komisija:
     
Sašo Rauter - predsednik Dušan Kocuvan Marko Pintarič
Niko Klun - tajnik Milan Kuzmič Franc Fajfar
Davorin Holc - blagajnik Janko Žunič Franc Jeklar
Brane Klun    
Branko Kurbus  
Andreja Pintarič  
Boris Rozman  
Matej Žinkovič  
Breda Žunič  

 

Mejniki

2009

V letu 2009 smo obeležili 50 let igranja rokometa v Gornji Radgoni. V počastitev tega visokega jubileja smo v RK Arcont Radgona pripravili številne prireditve. V juniju smo organizirali »Dan radgonskega rokometa«. To je bil dan namenjen druženju vseh generacij Radgonskih rokometašev. V športni dvorani OŠ Apače so se med seboj pomerili igralci različnih starosti. Začeli so najmlajši igralci mini rokometa zaključili pa veterani, ki so dokazali, da še niso pozabili igrati rokometa. Ves čas je pred dvorano potekalo družabno srečanje, kjer so se obujali spomini na dogodke preteklih 50 let.

Vrhunec proslavljanja je bila svečana prireditev, ki je septembra potekala v OŠ Gornja Radgona. Obujali smo spomine na preteklost in izražali želje za prihodnost. Ta dan je bila priložnost, da smo se zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali pri razvoju rokometa v Gornji Radgoni. Na prireditvi so se predstavili igralci prve generacije našega kluba, ki so rokomet igrali v letu 1959! Njim je pripadla posebna zahvala. Zahvalili smo se podjetjem, občini, šolam in drugim organizacijam, brez katerih ne bi mogli uspešno delovati tako dolgo obdobje. Zahvale in plakete so prejeli tudi številni posamezniki, igralci in igralke, rokometni delavci, novinarji ter predstavniki sponzorjev, ki so v različnih obdobjih po svojih močeh na različne načine pomagali pri delovanju našega kluba.

Ob svečani prireditvi smo izdali tudi bilten v katerem smo zbrali misli različnih generacij naših članov, nekaj statistike in rezultatov, postave igralcev iz različnih obdobij, veliko slikovnega gradiva ter drugih zanimivosti iz dolge zgodovine našega kluba.

Slovesnosti smo zaključili s tradicionalnim XXII. Memorialom Mateja Klopčiča. Na turnirju, ki ga vsako leto organiziramo v spomin na preminule igralce našega kluba, so nastopile članske ekipe RK Cerklje iz Cerkelj na Gorenjskem, RK Pomurje iz Murske Sobote in RK Arcont Radgona. V posebni tekmi sta se pomerili veteranski ekipi Radgone in Kroga.

2000

Ob začetku novega tisočletja, ko so v Prekmurju propadli vsi nekdanji rokometni klubi, je kar nekaj igralcev, ki so ostali brez klubov, prišlo v G. Radgono. Iz Murske Sobote je prišel tudi trener Jožef Benko. Ustvarila se je kakovostna ekipa v kateri so nastopali: Boštjan Žinkovič, Darko Zorko, Niko Klun, David Petraš, Marko Pintarič, Tomaž Merica, Aleš Kolmanko, Dušan Kolmanko, Darko Buzeti, Borut Vereš, Aleš Vereš, Janez Fartek, Luka Klun, Goran Đukič, Kristijan Bogdanovič, Ernest Pučko, …

Dobre igre so v športno dvorano OŠ Apače ponovno začele privabljati številne navijače, ki so bučno vzpodbujali rokometaše Arcont Radgone. Vrhunec je ta generacija doživela v sezoni 2002/03, ko sta nam do napredovanja v 1.B državno ligo zmanjkali vsega dve točki. Po tej sezoni so klub zapustili trener ter nekateri igralci iz Prekmurja. Dobre igre članske ekipe so pomenile tudi večje zanimanje mladih za rokomet. Ob sedaj že nekajletnem dobrem delu na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici smo ponovno resneje pristopili k delu z mlajšimi na OŠ Gornja Radgona, medtem ko poskusi na OŠ Apače in Radenci niso prinesli želenega učinka.

1993

V sezoni 1993/94 je članska ekipa Radgone izpadla iz 2. državne lige - vzhod. To je bil trenutek, ko smo se morali odločiti kako nadaljevati. V generaciji, ki je izpadla je bila večina igralcev starih nad 30 let. Odločili smo se, da bo v III. državni ligi nastopala ekipa, ki jo tvorijo igralci kadetske ekipe in nekaj mlajših članov ekipe, ki je izpadla. Uspeli smo ustvarit zelo homogeno ekipo, ki je v prvem tekmovalnem ciklusu dosegla nekaj zmag in dokazala, da je bila odločitev pravilna. V tej generaciji so nastopali: Roman Bratkovič, Darko Bolčina, Dejan Ravš, Simon Vučak, Zvonko Strah, Simon Vajngerl, Peter Trbuc, Damjan Javernik, Mitja Smolko, Niko Klun, Luka Klun, Gorazd Šic, Rado Leskovar, Jožek Kocuvan, Marko Pintarič, Boštjan Žinkovič, Gabrijel Kepe, Darko Zorko, Janez Fartek, Mitja Hojs, Boštjan Roškar,...

V tem času je na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici naš igralec Peter Trbuc kot trener začel vzgajati novi rod mladih rokometašev. Žal pa smo istočasno nekoliko manj uspešno delali na radgonski OŠ. Tako so igralci iz Sv. Jurija ob Ščavnici predstavljali vedno večji del mlajših selekcij našega kluba ter kasneje tudi članske ekipe. Največji problem radgonskega rokometa je dvorana. Odkar se je rokomet preselil v dvorane Radgonski rokometaši več ne morejo trenirati in igrati v domačem mestu, saj Gornja Radgona na žalost ne premore primerne športne dvorane. Ko se je v Radencih zgradila prva primerna športna dvorana v takratni občini, so se vse tekme preselile v Radence. To se je poznalo tudi na obisku tekem, saj se je ta močno zmanjšal, ker Radgončani dvorane v Radencih nekako niso vzeli za svoje, medtem ko Radenčani niso pokazali velikega zanimanja za rokomet. Ko so se v Radencih odločili za samostojno občino je Radgonska občina ob prenovljeni OŠ Apače postavila novo športno dvorano. Tako so naši rokometaši dobil novo domovanje. Gledalci so dvorano v Apače sprejeli veliko bolje kot v Radencih.

1984

Od sezone 1984/85 je ekipa redno nastopala v drugi republiški ligi. Počasi so pričele prihajati nove, mlajše generacije radgonskih rokometašev. Prišlo je tudi do sprememb v tekmovalnem sistemu. Ob osamosvojitvi Slovenije se je tekmovalni sistem menjal. Ekipe, ki so prej igrale v jugoslovanski 1. in 2. ligi so formirale dokaj močno enotno slovensko ligo. Naša ekipa je nastopala v 2. državni ligi.

To je generacija v kateri so igrali: Zvonko Benko, Bojan Srt, Dani Cajnkar, Drago Grah, Peter Merčnik, Aleš Miljevič, Srečko Jurkovič, Davorin Holc, Janko Gider, Robi Žalodec, Srečko Ambruš, Matjaž Perša, Peter Trbuc, Sašo Fišinger, Darko Felkar, Zvonko Strah, Damjan Javernik, Marjan Horvat, Mile Mijačinovič in Nebojša Praljak.

1970

Stroški tekmovanja članske ekipe v štajerski coni so postali takšni, da so “pojedli” skoraj vso dotacijo društva. Kljub skromni opremi, lastnim prevozom brez plačane kilometrine, pa entuziazem rokometašev ne upade. Vodstvo društva zaprosi tedaj dva najmočnejša kolektiva v občini za sodelovanje. To sta bila Elrad in Avtoremont. Oba kolektiva sta prevzela realizacijo prevozov na tekmovanja. Vodstvo pa je iskalo finančna sredstva tudi v drugih delovnih kolektivih. Ekipa je igrala vse bolje in v sezoni 1970/71 osvojila naslov prvaka štajerske cone ter se uvrstila v Republiško ligo. To pa pomeni ponoven izziv za vodstvo kluba. Ekipa je izvedla prve skupne priprave v Negovi pod vodstvom trenerja Braneta Kluna, študenta VŠTK. Priprave so bile zelo uspešne in bodo ostale v spominu za vedno. Bivanje v lovski koči, treningi ob jezeru in pri šoli, treningi v bližnjem gozdu, še in še bi lahko naštevali. Imeli smo izreden kolektiv in zelo uspešno vodstvo. Uspešne priprave so se odrazile tudi na rezultate v jesenskem delu tekmovanja, v republiški ligi. Ekipa je zaključila jesenski del na odličnem 4. mestu. Takrat je bila ekipa zelo homogena. Odlika ekipe je bil - KOLEKTIV! Mnoge ekipe so nas podcenjevale, vendar je naš kolektivni duh premagoval tudi mnogo močnejše nasprotnike. Žal je prišlo v zimskem obdobju do padca forme ekipe. To pa predvsem zaradi odhoda nekaterih igralcev na študij v Ljubljano (brata Klun, Z. Klemenčič). Treningi brez treh ključnih igralcev so se odrazili na igri. Ekipa si je v spomladanskem delu le s težavo zagotovi obstanek v ligi.

Igralci, ki so nastopali za ekipo Radgone v tej sezoni, so bili: Matej Klopčič, Ivo Roškar (vratarja), Brane in Janko Klun, Zvonko Klemenčič, Boris Pučko, Marjan Neuvirt, Slavko Dokl, Franc Fajfar, Andrej Fišinger, Jože Kuzmič, Stanko Štefanec, Marjan Mulec, Tomaž in Andrej Frangež, Mirko Njivar, Milan Podhostnik, Franci in Marjan Klopčič, Hinko Hladen, Vito Ravnikar, Milan Klemenčič, Boško Rauter, Miha Strah in Štefan Fartek.

Naslednji dve sezoni v republiški ligi pomenita le borbo za obstanek v ligi. V tem času so pričeli igralci odhajati na služenje vojaškega roka (brata Klun, Klemenčič, Klopčič, Topolovec,...). To pa se je poznalo na igri ekipe. Posledica tega je bil izpad iz republiške lige, kar pa ekipe ni demoraliziralo. V ekipo se je vključilo več mlajših igralcev in v naslednji sezoni si je ekipa zopet priborila nastopanje v republiški ligi, vendar le za eno sezono.

1967

V sezoni 1967/68 prvič nastopa ženska ekipa Radgone v pomurski ligi. Med šestimi ekipami je osvojila tretje mesto. V ekipi so nastopale: Anka Klopčič, Marija Dolamič, Gordana Milušič, Borka Kočič, Anka Lah, Ruža Gomboc, Darja Rižner, Vlasta Coklin, Milica Topolovec, Nada Štelcer, Marta Jančar, Zvonka Slana, Štefka Turkl, Dana Neuvirt, Mila Novak, Milica Mulec, Milena Gorenčič, Ida Rauter in Vika Kuzmič. Največje uspehe je ženska ekipa dosegala v sezonah 1977/78, 78/79, 82/83 in 83/84, ko je nastopala v prvi slovenski ligi.

1966

Rokometna ekipa Partizan je od leta 1959, tri leta tekmovala v občinski ligi, kjer so nastopale naslednje ekipe: Lesninar, Obrtnik, JLA, OŠ G.Radgona, TVD Partizan G.Radgona. V letu 1961 je štela občinska liga že 7 ekip. Zmagovalec je bila ekipa Avtoremonta. Nove ekipe pa so še: Boračeva, Črešnjevci in OŠ Kapela. V tekmovalni sezoni 1962/63 nastopa ekipa RADGONE na prvenstvu Pomurja. Leta 1965 zgradijo pri TVD Partizan Gornja Radgona novo asfaltno igrišče. To je pomenilo veliko vzpodbudo radgonskim rokometašem. V tem času se že pojavijo imena, kasneje zelo uveljavljenih igralcev radgonskega rokometa. To sta brata Klun - Janko in Brane, Zvonko Klemenčič, Ivo Štrakl, Jože Kuzmič, Jože Topolovec in mnogi drugi. Ekipa že v sezoni 1966/67 osvoji 1.mesto v Pomurski rokometni ligi in se tako uvrsti v višjo ligo, to je Štajersko rokometno cono. Sekcija ima že tri ekipe. Poleg članske ekipe, ki je nastopala v Štajerski coni nastopa B ekipa v Pomurski ligi, ustanovi pa se tudi ženska ekipa.

1959

Leta 1959 je prišel na svoje novo delovno mesto vodnik JLA Boris Zupan. Boris je bil velik ljubitelj in poznavalec rokometne igre. Še isto leto je organiziral občinsko rokometno ligo v Gornji Radgoni, v kateri prvič zasledimo rokometno ekipo društva PARTIZAN. Iz arhiva, kjer hranimo prve zapisnike tega tekmovanja, lahko prepišem postavo takratne ekipe Partizan: Franc Banfi, Mirko Banfi, Tonček Strajnšak, Škrobar, Alojz Gorjak, Herbert Vinkovič, Tehnik, Bertalanič.

1956

Začetki rokometa v Gornji Radgoni segajo v leto 1956, ko je v radgonski šoli Franc Strgar pričel uvajati v šolsko telesno vzgojo tudi rokomet. Že leta 1958 je šolska ekipa sodelovala na 1. pomurskem prvenstvu pionirjev in pionirk. Njegova zasluga je bila, da se je pri šoli zgradilo prvo igrišče v velikosti 16 x 38 m. Kasneje je vrsto let uspešno vodil šolske ekipe na tekmovanjih v občini in regiji. K razvoju rokometne igre je veliko pripomogla tudi njegova sodelavka Irena Pevec. Pomagala je pri izgradnji še drugega športnega igrišča. Vrsto let je vodila šolska tekmovanja in bila kot mentor ŠŠD Mejnik, organizator mnogih občinskih tekmovanj.