V letu 2019 smo praznovali 60-letnico kluba. Visok jubilej smo obeležili z različnimi dogodki. V juniju smo organizirali 32. Memorial Mateja Klopčiča – Dan radgonskega rokometa. V športni dvorani v Radencih so se na igrišču predstavile vse naše selekcije od cici in mini rokometašev do veteranov in staršev. Osrednja tekma dneva je bila med veterani Arcont Radgone in Pomurja.

Septembra je bila v OŠ Gornja Radgona svečana prireditev s podelitvijo priznanj in plaket.

Ob 60-letnici kluba zremo tudi v prihodnost. Verjamemo, da se bo rokomet v RK Arcont Radgona igral še vrsto let. Vsi skupaj pa si predvsem želimo, da se po večletnem gostovanju v športnih dvoranah v Radencih in Apačah ponovno vrnemo v Gornjo Radgono, kjer upamo, da bo končno zgrajena sodobna športna dvorana.

Vedno večji poudarek dajemo delu z mlajšimi selekcijami. Zavedamo se, da je delo z mladimi pogoj za uspešno nastopanje kluba v članski konkurenci. Kvalitetno delo z mladimi se kaže v tem, da se za naše igralce zanimajo tudi drugi klubi. Od sezone 2014/15 naprej tako naš nekdanji igralec Jure Kocbek uspešno igra v 1. državni ligi za ekipo RK Jeruzalem Ormož. Tri sezone je bil v Ormožu njegov soigralec še en naš nekdanji igralec Igor Petrovič. Jure Kocbek je bil ob tem tudi državni reprezentant v kadetski in mladinski reprezentanci ter je leta 2015, s slovensko rokometno reprezentanco, na svetovnem prvenstvu do 19 let osvojil srebrno medaljo.

V zadnjih letih se žal srečujemo s problemom predčasnih zaključkov karier igralcev. Igralci, ki so v mlajših kategorijah nakazali, da se bodo razvili v odlične rokometaše, iz različnih razlogov vse prehitro končujejo svojo športno pot. Nekateri so v to prisiljeni zaradi poškodb, drugi se odločijo za študij v Ljubljani ali tujini, nekateri pa preprosto izgubijo voljo do treniranja.

Jedro ekipe v zadnjem desetletju so sestavljali: Darko Zorko, Boštjan Žinkovič, David Petraš, Aljaž Žunič, Matevž Žunič, Jure Kocbek, Denis Kunčič, Martin Šijanec, David Ketiš, Bratkovič Blaž, Matej Ivanek, Tilen Prosenjak, Gregor Štefanec, Niko Valpatič ...

V letu 2009 smo obeležili 50 let igranja rokometa v Gornji Radgoni. V počastitev tega visokega jubileja smo v RK Arcont Radgona pripravili številne prireditve. V juniju smo prvič organizirali »Dan radgonskega rokometa«. To je bil dan namenjen druženju vseh generacij radgonskih rokometašev. V športni dvorani OŠ Apače so se med seboj pomerili igralci različnih starosti. Začeli so najmlajši igralci mini rokometa, zaključili pa veterani. Ves čas je pred dvorano potekalo družabno srečanje, kjer so se obujali spomini na dogodke preteklih 50 let.

Vrhunec proslavljanja je bila svečana prireditev, ki je septembra potekala v OŠ Gornja Radgona. Obujali smo spomine na preteklost in izražali želje za prihodnost. Ta dan je bila priložnost, da smo se zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali pri razvoju rokometa v Gornji Radgoni. Na prireditvi so se predstavili igralci prve generacije našega kluba, ki so rokomet igrali v letu 1959! Ob 50-letnici kluba je naziv častni član RK Arcont Radgona prejel Brane Klun.

Slovesnosti smo zaključili s tradicionalnim XXII. Memorialom Mateja Klopčiča. Na turnirju so nastopile članske ekipe RK Cerklje iz Cerkelj na Gorenjskem, RK Pomurje iz Murske Sobote in RK Arcont Radgona. V posebni tekmi sta se pomerili veteranski ekipi Radgone in Kroga.

Ob začetku novega tisočletja, ko so v Prekmurju propadli vsi nekdanji rokometni klubi, je kar nekaj igralcev, ki so ostali brez klubov, prišlo v Gornjo Radgono. Iz Murske Sobote je prišel tudi trener Jožef Benko. Ustvarila se je kakovostna ekipa, v kateri so nastopali: Niko Klun, Luka Klun, Marko Pintarič, Janez Fartek, Boštjan Žinkovič, Darko Zorko, David Petraš, Goran Đukič, Tomaž Merica, Aleš Kolmanko, Dušan Kolmanko, Darko Buzeti, Borut Vereš, Aleš Vereš, Kristijan Bogdanovič, Ernest Pučko ...

Dobre igre so v športno dvorano OŠ Apače začele privabljati številne navijače, ki so na tekmah pripravili odlično vzdušje. Vrhunec je ta generacija doživela v sezoni 2002/03, ko sta nam do napredovanja v 1.b državno ligo zmanjkali vsega dve točki. Po tej sezoni so klub zapustili trener ter nekateri igralci iz Prekmurja. Dobre igre članske ekipe so pomenile tudi večje zanimanje mladih za rokomet. Ob sedaj že nekajletnem dobrem delu na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici smo ponovno resneje pristopili k delu z mlajšimi na OŠ Gornja Radgona, medtem ko poskusi na OŠ Apače in OŠ Radenci niso prinesli želenega učinka.

V okviru praznovanja 40-letnice kluba smo, ob občinskem prazniku občine Gornja Radgona, pripravili rokometni turnir, na katerem so sodelovale članske ekipe RK Velika Nedelja, RK Pyramidia Moškanjci, RK Pomurka Bakovci in RK Arcont Radgona.

Praznovanje se je nadaljevalo z ekshibicijskima tekmama RK Arcont Radgona : RK Celje Pivovarna Laško - mladi in RK Celje Pivovarna Laško : SC Pick Szeged (Madžarska). Višek je sledil konec oktobra, ko je najprej potekal XIII. Memorial Mateja Klopčiča, nato pa še svečana prireditev ob 40-letnici kluba. Na Memorialu Mateja Klopčiča so sodelovale veteranske ekipe Branik 66, Pomurje in Radgona I ter Radgona II.

Po koncu turnirja je bila še isti dan v gasilskem domu v Gornji Radgoni svečana proslava s podelitvijo priznanj in plaket. Ob 40-letnici kluba sta naziv častni član RK Arcont Radgona prejela Tone Pevec in Boris Zupan.

14.10.1998 sta predsednik kluba, Zvone Benko in predsednik uprave podjetja Arcont d.d., Branko Kurbus podpisala sponzorsko pogodbo. Klub je k svojemu imenu dodal ime glavnega sponzorja in se od takrat imenuje RK Arcont Radgona.

V sezoni 1993/94 je članska ekipa Radgone izpadla iz 2. državne lige - vzhod. To je bil trenutek, ko smo se morali odločiti, kako nadaljevati. V generaciji, ki je izpadla, je bila večina igralcev starih nad 30 let. Odločili smo se, da bo v III. državni ligi nastopala ekipa, ki jo tvorijo igralci kadetske ekipe in nekaj mlajših članov ekipe, ki je izpadla. Uspeli smo ustvarit zelo homogeno ekipo, ki je v prvem tekmovalnem ciklusu dosegla nekaj zmag in dokazala, da je bila odločitev pravilna. Jedro generacije so bili: Peter Trbuc, Damjan Javernik, Roman Bratkovič, Dejan Ravš, Simon Vučak, Zvonko Strah, Mitja Smolko, Niko Klun, Luka Klun, Marko Pintarič, Darko Bolčina, Janez Fartek, Gorazd Šic, Rado Leskovar, Jožek Kocuvan, Boštjan Žinkovič, Darko Zorko, Gabrijel Kepe, Simon Vajngerl, Mitja Hojs, Boštjan Roškar ...

V tem času je na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici naš igralec Peter Trbuc kot trener začel vzgajati novi rod mladih rokometašev. Žal pa smo istočasno nekoliko manj uspešno delali na radgonski OŠ. Tako so igralci iz Sv. Jurija ob Ščavnici predstavljali vedno večji del mlajših selekcij našega kluba ter kasneje tudi članske ekipe.

Od sezone 1984/85 je ekipa redno nastopala v drugi republiški ligi. Počasi so pričele prihajati nove, mlajše generacije radgonskih rokometašev. Prišlo je tudi do sprememb v tekmovalnem sistemu. Ob osamosvojitvi Slovenije se je tekmovalni sistem menjal. Ekipe, ki so prej igrale v jugoslovanski 1. in 2. ligi so formirale dokaj močno enotno slovensko ligo. Naša ekipa je nastopala v 2. državni ligi.

To je generacija, v kateri so igrali: Zvone Benko, Bojan Srt, Dani Cajnkar, Drago Grah, Peter Merčnik, Aleš Miljevič, Srečko Jurkovič, Davorin Holc, Janko Geder, Robi Žalodec, Srečko Ambruš, Matjaž Perša, Peter Trbuc, Sašo Fišinger, Darko Felkar, Zvonko Strah, Damjan Javernik, Marjan Horvat, Mile Mijačinovič in Nebojša Praljak.

Stroški tekmovanja članske ekipe v štajerski coni so postali takšni, da so “pojedli” skoraj vso dotacijo društva. Kljub skromni opremi, lastnim prevozom brez plačane kilometrine, pa entuziazem rokometašev ne upade. Vodstvo društva zaprosi tedaj dva najmočnejša kolektiva v občini za sodelovanje. To sta bila Elrad in Avtoremont. Oba kolektiva sta prevzela realizacijo prevozov na tekmovanja. Vodstvo pa je iskalo finančna sredstva tudi v drugih delovnih kolektivih. Ekipa je igrala vse bolje in v sezoni 1970/71 osvojila naslov prvaka štajerske cone ter se uvrstila v Republiško ligo. To pa pomeni ponoven izziv za vodstvo kluba. Ekipa je izvedla prve skupne priprave v Negovi pod vodstvom trenerja Braneta Kluna, študenta VŠTK. Priprave so bile zelo uspešne in bodo ostale v spominu za vedno. Bivanje v lovski koči, treningi ob jezeru in pri šoli, treningi v bližnjem gozdu, še in še bi lahko naštevali. Imeli smo izreden kolektiv in zelo uspešno vodstvo. Uspešne priprave so se odrazile tudi na rezultatih v jesenskem delu tekmovanja, v republiški ligi. Ekipa je zaključila jesenski del na odličnem 4. mestu. Takrat je bila ekipa zelo homogena. Odlika ekipe je bil - kolektiv! Mnoge ekipe so nas podcenjevale, vendar je naš kolektivni duh premagoval tudi mnogo močnejše nasprotnike. Žal je prišlo v zimskem obdobju do padca forme ekipe. To pa predvsem zaradi odhoda nekaterih igralcev na študij v Ljubljano (brata Klun, Zvonko Klemenčič). Treningi brez treh ključnih igralcev so se odrazili na igri. Ekipa si je v spomladanskem delu le s težavo zagotovila obstanek v ligi.

Igralci, ki so nastopali za ekipo Radgone v tej sezoni, so bili: Matej Klopčič, Ivo Roškar (vratarja), Brane in Janko Klun, Zvonko Klemenčič, Boris Pučko, Marjan Neuvirt, Slavko Dokl, Franc Fajfar, Andrej Fišinger, Jože Kuzmič, Stanko Štefanec, Marjan Mulec, Tomaž in Andrej Frangež, Mirko Njivar, Milan Podhostnik, Franci in Marjan Klopčič, Hinko Hladen, Vito Ravnikar, Milan Klemenčič, Boško Rauter, Miha Strah in Štefan Fartek.

Naslednji dve sezoni v republiški ligi pomenita le borbo za obstanek v ligi. V tem času so pričeli igralci odhajati na služenje vojaškega roka (brata Klun, Klemenčič, Klopčič, Topolovec ...). To pa se je poznalo na igri ekipe. Posledica tega je bil izpad iz republiške lige, kar pa ekipe ni demoraliziralo. V ekipo se je vključilo več mlajših igralcev in v naslednji sezoni si je ekipa zopet priborila nastopanje v republiški ligi, vendar le za eno sezono.

V sezoni 1967/68 prvič nastopa ženska ekipa Radgone v pomurski ligi. Med šestimi ekipami je osvojila tretje mesto. V ekipi so nastopale: Anka Klopčič, Marija Dolamič, Gordana Milušič, Borka Kočič, Anka Lah, Ruža Gomboc, Darja Rižner, Vlasta Coklin, Milica Topolovec, Nada Štelcer, Marta Jančar, Zvonka Slana, Štefka Turkl, Dana Neuvirt, Mila Novak, Milica Mulec, Milena Gorenčič, Ida Rauter in Vika Kuzmič. Največje uspehe je ženska ekipa dosegala v sezonah 1977/78, 78/79, 82/83 in 83/84, ko je nastopala v prvi slovenski ligi.

Rokometna ekipa Partizan je od leta 1959, tri leta tekmovala v občinski ligi, kjer so nastopale naslednje ekipe: Lesninar, Obrtnik, JLA, OŠ Gornja Radgona, TVD Partizan Gornja Radgona. V letu 1961 je štela občinska liga že 7 ekip. Zmagovalec je bila ekipa Avtoremonta. Nove ekipe so bile še: Boračeva, Črešnjevci in OŠ Kapela. V tekmovalni sezoni 1962/63 nastopa ekipa Radgone na prvenstvu Pomurja. Leta 1965 zgradijo pri TVD Partizan Gornja Radgona novo asfaltno igrišče. To je pomenilo veliko vzpodbudo radgonskim rokometašem. V tem času se že pojavijo imena, kasneje zelo uveljavljenih igralcev radgonskega rokometa. To sta brata Klun - Brane in Janko, Zvonko Klemenčič, Ivo Štrakl, Jože Kuzmič, Jože Topolovec in mnogi drugi. Ekipa v sezoni 1966/67 osvoji 1.mesto v Pomurski rokometni ligi in se tako uvrsti v višjo ligo, to je Štajersko rokometno cono. Sekcija ima že tri ekipe. Poleg članske ekipe, ki je nastopala v Štajerski coni, nastopa B ekipa v Pomurski ligi, ustanovi pa se tudi ženska ekipa.

Leta 1959 je prišel na svoje novo delovno mesto vodnik JLA Boris Zupan. Boris je bil velik ljubitelj in poznavalec rokometne igre. Še isto leto je organiziral občinsko rokometno ligo v Gornji Radgoni, v kateri prvič zasledimo rokometno ekipo društva PARTIZAN. Iz arhiva, kjer hranimo prve zapisnike tega tekmovanja, lahko prepišemo postavo takratne ekipe Partizan: Franc Banfi, Mirko Banfi, Tonček Strajnšak, Škrobar, Alojz Gorjak, Herbert Vinkovič, Tehnik, Bertalanič.

Začetki rokometa v Gornji Radgoni segajo v leto 1956, ko je v radgonski šoli Franc Strgar pričel uvajati v šolsko telesno vzgojo tudi rokomet. Že leta 1958 je šolska ekipa sodelovala na 1. pomurskem prvenstvu pionirjev in pionirk. Njegova zasluga je bila, da se je pri šoli zgradilo prvo igrišče v velikosti 16 x 38 m. Kasneje je vrsto let uspešno vodil šolske ekipe na tekmovanjih v občini in regiji. K razvoju rokometne igre je veliko pripomogla tudi njegova sodelavka Irena Pevec. Pomagala je pri izgradnji še drugega športnega igrišča. Vrsto let je vodila šolska tekmovanja in bila kot mentor ŠŠD Mejnik, organizator mnogih občinskih tekmovanj.